Čas je, da se vrnemo k Krišni. Tukaj je ena lepa zgodba, ki jo je prevedel Ambarish.



kesi-ghata, vamsi-vata,dvadasa-kanan yaha saba lila koilo sri-nanda-nandan

Osvoboditev Vidyadhare in ubijanje demona Šankhasure



Nekoč so si pastirji iz Vrndavane, na čelu z Nanda Maharajo zaželeli, da v Ambikavani izvršijo obred Šivaratri. Rasa-lila ples se je odigral jeseni, naslednja velika obredna ceremonija je Holi, slavje Dolayatre. Med slavjem Dolayatre in rasa-lile se praznuje pomemben praznik Šivaratri, ki ga posebej svečano praznujejo šivaisti, častilci Šive. Včasih tudi vajšnave praznujejo ta praznik, ker imajo Šivo za največjega vajšnavo vendar pa Krišnovi bhakte ne praznujejo redno tega praznika, Šivaratri. Zato je v Šrimad-Bhagavatamu rečeno, da so si pastirji, na čelu z Nando Maharajo, »nekoč zaželeli.« To pomeni, da niso redno praznovali tega praznika Šivaratri, ampak so si enkrat zaželeli romati v Ambikavano. Ambikavana se nahaja v pokrajini Gujarat. Pravijo, da leži zraven reke Sarasvati vendar reka Sarasvati ne teče skozi pokrajino Gujarat. Edina reka, ki teče skozi ta kraj je Savarmati. Vsa velika romarska mesta v Indiji ležijo na obalah rek kot so Ganges, Yamuna, Sarasvati, Narmada, Godavari in Kaveri. Ambikavana leži na obali Sarasvati in vsi pastirji so romali tja skupaj z Nanda Maharajo.

Pastirji so s predanostjo oboževali božanstvo Šive in Ambike (Durge). Običajno se zraven Šivovega templja nahaja tudi tempelj Ambike (Durge), ker je Ambika Šivova vzvišena in častita žena. Ona nikoli ne zapusti družbe svojega moža. Po prihodu v Ambikavano, so se pastirji najprej okopali v reki Sarasvati. Kadar nekdo obišče romarski kraj, se mora najprej okopati, včasih pa tudi obriti glavo. To je prva dolžnost romarja zatem pa se obožujejo božanstva in se deli miloščina.

Po vedskem običaju, se miloščino daje brahmanom. V vedskih sastrah je rečeno, da lahko samo brahmane in sannyasiji sprejemajo miloščino. Pastirji iz Vrndavane so darovali krave okrašene z zlatim nakitom in čudovitimi venci cvetja. Miloščina se deli brahmanom, ker se oni ne ukvarjajo z plodonosnimi dejavnostmi. Brahmane morajo biti zaposleni z aktivnostmi, ki so opisane v Bhagavat-giti-biti morajo zelo izobraženi in izvajati morajo strogosti in pokore ter zraven tega tudi poučevati druge. Druge ljudi morajo poučevati tudi o tem, kako lahko tudi sami postanejo brahmane. Če, nekdo postane učenec brahmane, dobi priložnost, da tudi sam postane brahmana. Brahmana zmeraj obožuje Gospoda Višnuja, zato si zasluži vse vrste miloščine. Če, dobi v miloščino več kakor sam potrebuje, mora višek razdeliti v korist služenja Višnuja. V vedskih spisih se zato priporoča, da se brahmanom deli miloščino. Tisti, ki to počne, zadovolji Gospoda Višnuja in vse polbogove.

Po kopanju romarji obožujejo božanstva in delijo miloščino. Priporočeno je tudi, da se en dan postijo. Oditi morajo na sveti kraj in ostati tam vsaj tri dni. Prvi dan se postijo, zvečer lahko popijejo samo malo vode, saj se z vodo post ne prekine.

Pastirji, ki jih je vodil Nanda Maharaja so preživeli to noč na obali reke Sarasvati. Postili so se cel dan in zvečer popili malo vode. Medtem, ko so počivali, se je pred njimi pojavila velika kača iz bljižnjega gozda in začela požrešno požirati Nanda Maharajo. Nanda je začel nemočno klicati: »Dragi moj sin, Krišna, prosim Te pridi, reši me te nevarnosti! Ta kača me bo požrla!« Ko je začel Nanda Maharaja klicati na pomoč, so vsi pastirji vstali in videli kaj se dogaja. Takoj so vzeli bakle in začeli udarjati kačo, da bi jo ubili. Čeprav so jo tolkli z gorečimi baklami, kača ni prenehala požirati Nando Maharajo.

Tedaj se je prikazal Krišna in se s Svojimi lotosovimi stopali dotaknil kače. Takoj, ko so se kače dotaknila Krišnova lotosova stopala je odvrgla svoje kačje telo in privzela obliko zelo lepega polboga, po imenu Vidyadhara. Njegova enkratna lepota je bila vredna oboževanja. Okoli vratu mu je visela zlata ogrlica, njegovo telo pa je bilo obdano z bleščečim sijajem. Potem, ko je izkazal Gospodu Krišni spoštovanje je zelo ponižno stopil pred Njega. Tedaj je Krišna vprašal polboga: »Zelo lep polbog si in zdi se, da te je blagoslovila boginja sreče, kaj si zagrešil, da si dobil kačje telo?« Polbog je nato opisal svoje prejšnje življenje.

»Dragi moj Gospod,« je rekel polbog, »v prejšnjem življenju mi je bilo ime Vidyadhara in sem slovel po svoji lepoti po celem svetu. Ker sem bil slaven sem povsod potoval s svojim letalom. Nekoč sem na potovanju srečal modreca Angiro, ki je bil zelo grd. Ker sem bil, ponosen na svojo lepoto, sem se posmehoval njegovemu izgledu. Zaradi tega grešnega dela me je veliki modrec preklel da dobim telo kače.«

Opazimo lahko, da se živo bitje, preden dobi blagoslov Krišne zmeraj nahaja pod vplivom gun materialne narave ne glede na svoj materialni položaj. Vidyadhara je bil zelo lep, materialno napreden polbog. Imel je visok materialni položaj, povsod je lahko potoval s svojim letalom, vseeno pa je bil preklet, da v naslednjem življenju postane kača. Vsaka oseba na visokem materialnem položaju je lahko prekleta in mora sprejeti odvratne vrste teles, če ni previdna. Napačno je razumevanje, da se živo bitje nikoli več ne degradira potem, ko dobi človeško telo. Čeprav je bil Vidyadhara polbog je bil preklet, da postane kača, ker pa se ga je Krišna dotaknil s Svojimi lotosovimi stopali, je takoj postal zavesten Krišne. Priznal je, da je v prejšnjem življenju živel grešno. Oseba, ki je zavestna Krišne se zmeraj zaveda, da je Krišnov sluga. Ve, da je nepomembna in da lahko opravlja dobra dela samo zahvaljujoč milosti Krišne in duhovnega učitelja.

Polbog Vidyadhara je ponovno nagovoril Šri Krišno: »Ker sem bil zelo ponosen na izredno lepoto mojega telesa sem se posmehoval izgledu modreca Angire. Zaradi tega mojega greha me je ta preklel in postal sem kača. Zdaj lahko vidim, da je bila v bistvu modrečeva kletev velik blagoslov. Če me ne bi preklel, ne bi dobil kačjega telesa in Ti se me ne bi dotaknil s Tvojimi lotosovimi stopali in me tako osvobodil vse materialne onesnaženosti.«

V posvetnem življenju so štiri stvari zelo cenjene: rojstvo v dobri družini, veliko bogastvo, velika učenost in lepota. Brez zavesti Krišne, na žalost, velikokrat vse te posvetne dobrobiti postanejo izvori greha in degradacije. Čeprav je bil polbog s prekrasnim telesom je bil Vidyadhara zaradi svoje neotesanosti preklet, da dobi telo kače. Kača velja za najzlobnejše in najokrutnejše živo bitje, vendar so zlobni ljudje hujši od kač. Kačo lahko kontroliramo z omamljujočimi mantrami in raznimi zelišči, zlobne osebe pa nihče ne more kontrolirati.

»Dragi moj Gospod,« je nadaljeval Vidyadhara, »ker sem sedaj osvobojen vseh vrst grešnih aktivnosti, Te prosim, da mi dovoliš, da se vrnem domov, na rajske planete.« Ta prošnja nakazuje, da osebe, ki so vezane na plodonosne aktivnosti in se žele dvigniti na planete višjih planetarnih sistemov, ne morejo doseči najvišji cilj življenja brez privolitve Vsevišnje Božanske Osebe. V Bhagavat-giti je rečeno, da si manj inteligentne osebe želijo materialnih dobrobiti in zato obožujejo razne vrste polbogov, vendar pa v resnici dobijo blagoslov polboga po milosti Gospoda Višnuja, ali Krišne. Polbogovi ne morejo neodvisno deliti materialnih blagoslovov. Celo, če si nekdo želi materialni blagoslov, lahko obožuje Krišno Vsevišnjo Božansko Osebnost in Ga prosi zanje. Krišna nam lahko podeli vsakršen blagoslov, tudi materialni. Obstaja razlika, med prošnjo za materialni blagoslov od polbogov in prošnjo za materialni blagoslov od Krišne. Dhruva Maharaja je oboževal Vsevišnjo Božansko Osebo, da bi dobil materialni blagoslov, ko pa je dobil Gospodovo milost in videl Vsevišnjega Gospoda je bil tako zadovoljen, da ni želel sprejeti nobenega materialnega blagoslova več. Inteligentna oseba ne obožuje polbogov niti jih ne prosi za blagoslove. Neposredno neguje zavest Krišne in če ima kakršnekoli želje, prosi Krišno in ne polbogov.

Medtem, ko je čakal da mu Krišna odobri vrnitev na rajske planete je Vidyadhara rekel: »Sedaj sem osvobojen vseh vrst materialnega trpljenja, ker si se me dotaknil s Svojimi lotosovimi stopali. Ti si največji mistik, prvobitna Vsevišnja Božanska Osebnost in gospodar vseh bhakt. Vzdržuješ vse planetarne sisteme zato Te prosim za dovoljenje, da lahko odidem. Prosim Te sprejmi me kot popolnoma predano dušo. Vem, da se osebe, ki neprestano pojejo Tvoje Sveto Ime osvobodijo vseh vrst grešnih posledic zato ne sumim, da tisti, ki se jih dotakneš s Svojimi lotosovimi stopali prav tako dosežejo osvoboditev. Prepričan sem, da sem sedaj osvobojen prekletstva brahmane, enostavno zato, ker so se me dotaknila Tvoja lotosova stopala.«

Tako je Vidyadhara dobil dovoljenje od Krišne, da se vrne domov, na višji planetarni sistem. Ko ga je doletela ta čast, je obkrožil Gospoda, Mu izkazal ponižno spoštovanje in se vrnil na svoj planet. Tako je bil Nanda Maharaja rešen pred kačo, ki ga je poskušala požreti.

Pastirji so končali z obredi za oboževanje Šive in Ambike in se pripravili za vrnitev v Vrndavan. Medtem, ko so se vračali so se spominjali Krišnovih čudežnih del. Pogovarjali so se o Vidyadharini osvoboditvi in postali še bolj privrženi Krišni. Prišli so, da bi oboževali Šivo in Ambiko, pa so postali še bolj privrženi Krišni. Podobno temu, so gopije oboževale boginjo Katyayani, da bi razvile globljo in močnejšo ljubezen do Krišne. V Bhagavat-giti je rečeno, da so osebe, ki obožujejo polbogove kakor so Brahma in Šiva, Indra in Candra, zaradi osebnih interesov, manj inteligentne in so pozabile na pravi smisel življenja toda pastirji iz Vrndavane niso bili navadni ljudje. Vse kar so delali, so delali za Krišno. Če nekdo obožuje polbogove, kakor sta Šiva in Brahma, da bi postal bolj privržen Krišni, je to dobrodošlo, če pa obožuje polbogove, da bi pridobil osebne materialne dobrobiti se to obsodi in zavrne.

Po tem dogodku, sta neke prijetne noči, Krišna in Njegov starejši brat Balarama, ki sta lastnika nepojmljivih moči, odšla v gozd Vrndavane. Tam sta začela uživati v družbi deklet iz Vrajabhumija. Mlada dekleta iz Vraje so bila zelo lepo oblečena, nadišavljena z sandalovo mastjo in okrašena s cvetjem. Na nebu je sijal mesec, obkrožen z blestečimi zvezdami, vetrič pa je raznašal vonj cvetov mallike, ki je povzročal, da so čmrlji noreli. V tem ugodnem ozračju sta začela Krišna in Balarama zelo milo prepevati. Poslušajoč Njuno ritmično pesem so dekleta pozabila nase; lasje so se jim razpustili, obleka razvezala, venci cvetja pa padli na tla.

Medtem, ko so uživale v poslušanju Njunih pesmi skoraj do norosti, se je pojavil demonski spremljevalec Kuvere (zakladnik z rajskih planetov). Demon se je imenoval Šankhasura, ker je na glavi nosil dragocen dragulj podoben školjki. Ta demon Šankhasura je bil ponosen na materialno obilje, kakor tudi dva sinova Kuvere, ki jima ni bilo mar za prisotnost Narade Munija, ker sta bila preveč ponosna na svoje bogastvo in obilje. Demon je mislil, da sta Krišna in Balarama dva navadna pastirja, ki uživata v družbi lepih deklet. V materialnem svetu je običajno, da bogati ljudje mislijo, da so vse lepe ženske namenjene njihovemu uživanju. Tudi Šankhasura je mislil, da bi moral s temi lepimi dekleti uživati on, ker pripada bogati družini Kuvere in ne Krišna in Balarama. Odločil se je, da prevzame skrb za dekleta. Ukradel je dekleta v prisotnosti Krišne in Balarame in se napotil proti severu. Navkljub prisotnosti Krišne in Balarame, jim je začel ukazovati kakor, da je njihov lastni mož. Ko jih je Šankhasura na silo odpeljal iz Vraje, so začele klicati Krišno in Balaramo in ju prositi naj jih zaščitita. Dva brata sta vzela v roke veliki gorjači in takoj začela slediti demonu. »Ne bojte se, ne bojte se,« sta hrabrila gopije. »Takoj prideva in kaznujeva tega demona.« Hitro sta dohitela Šankhasuro. Ta se je ustrašil izredne moči dveh bratov, izpustil gopije in začel v smrtnem strahu bežati vendar pa mu Krišna ni pustil pobegniti. Zaupal je gopije Balarami v varstvo in začel slediti bežečemu Šankhasuri. Krišna je želel iztrgati dragocen dragulj v obliki školjke z demonove glave. Hitro ga je ujel, ga z roko udaril po glavi in ga ubil. Vzel je dragocen dragulj z demonove glave ter se vrnil in v prisotnosti vseh deklet iz Vraje podaril dragulj Svojemu starejšemu bratu, Balaramu.

(Po knjigi Krišna izvor sveg zadovoljstva)

harer nama harer nama harer namaiva kevalam
kalau nasty eva nasty eva nasty eva gatir anyatha